logoti

RegratDruštvo za socialno vključenost...

 Kamen na kamen pogača,

zrno na zrno skupnostni vrt.

 

Veseli nas, da smo našli skupni dialog, tako z kot z vrtičkarji kot tudi z tistim, ki si to želijo postati na Skupnostnih vrtovih.

 

Hvala za izkazano podporo. Prav to sedaj potrebujemo.

 

 

 

 

Za nami je prva uspešna predstavitev zamisli širši javnosti. Več o vsebini predstavitve najdete na spodnjih povezavah:

http://posavje.info/novice/v-brezicah-bodo-kot-kaze-zaziveli-urbani-vrtovi.html

(vir: posavje.ifo)

http://www.dolenjskilist.si/2014/03/07/111967/novice/posavje/V_Brezicah_o_urbanem_vrtickarstvu/

(vir: Dolenjski list)

http://www.eposavje.com/on/15984-urbani-vrtovi-brezice.html

(vir: eposavje)

 

Veseli nas, da smo našli skupni dialog, tako z kot z vrtičkarji kot tudi z tistim, ki si to želijo postati na Skupnostnih vrtovih.

Hvala za izkazano podporo. Prav to sedaj potrebujemo.

 

Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti za strokovno pomoč pri ustanovitvi Društva Regrat, Germovšek Alešu - ustanova Sklad dela Posavje.

Prav tako tudi vsem, ki so uresničili predstavitev, to so arhitekt Sani Okretić Resulbegović, Patricia Čular - Občina Brežice, ZPTM Brežice za prostore, mediji ter ostali posamezniki, ki so kakorkoli pripomogli.

Hvala!

Člani društva Regrat.

Kontakt:

e-pošta: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

facebook: https://www.facebook.com/regrat.org

 

Danes je za nami ''Regrati'' zelo uspešen dan.

Po Brežicah smo ob 9h začeli anketirati mimoidoče. Z veseljem povem, da je večini anketiranih zamisel o skupnih vrtovih zelo všeč. Točne podatke bomo podali na predstavitvi 6.3.2014, saj tudi raziskava, ki jo izvajamo še ni zaključena.
Od tega smo dobili že okoli 30 kontaktov ljudi, ki bi si želeli na različne načine sodelovati z nami. V okviru društvenih dejavnosti, katere bomo izvajali, do tistih, ki bi želeli imeti vrtiček, ker ga še nimajo oziroma nimajo prostora zanj, do takšnih, ki jih zanimajo delavnice na vrtovih,...

Sama sem se tudi odpravila pogledati parcelo vrtičkov pri Tovarni Pohištva Brežice. Na veliko srečo sem naletela na zakonca, ki ''svoj  vrt'' že dolga leta skrbno negujeta.
Smo se kar posedli na klop in na soncu poklepetali, saj sem takoj občutila zadržanost pred mano.
Povedala sta mi, da se med obstoječimi vrtičkarji že nekaj šušlja, da se bo parcela urejala, ter da se jim bo kar vzelo vse kar so ustvarili, preoralo, spremenilo... Oni se pa tem koščku zemlje že dolgo posvečajo, ga negujejo.

Na srečo mi ju je uspelo kmalu pomiriti ter pojasniti, da bojo vrti še zmeraj njihovi, vendar skupnostni tudi prostorsko urejeni. Imajo pa velik potencial, da se bo na njih začel razvijati zdrav ''ekosistem' ljudi in narave.

Primer iz Maribora: http://ekovrt.si/

"Urbani vrtovi predstavljajo ekonomske, ekološke, kulturne in socialne izzive lokalnemu prebivalstvu, saj poleg prostora za druženje, menjave, interakcije, samooskrbo in učenje nudijo tudi socialni in kulturni korektiv, hkrati pa ponovno povežejo življenje z neposrednim izkustvom zadovoljevanja človekovih potreb," je zapisano v predstavitvi na njihovi spletni strani.

Najpomembnejšo vlogo je odigral odziv ljudi, ki so projekt takoj podprli.

Vljudno vabljeni vsi, ki želite kakorkoli sodelovati z društvom ter pomagati pri realizaciji Skupnih vrtov v Brežicah.

Zainterirani pošljite mail na: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it., This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

Se še spomnete otroških dni, ko smo utrgali regratovo lučko, si nekaj zaželeli in pihnili vanjo?

Vsak od nas ima kakšno željo, ki si jo želi realizirati, vendar sam ne more storiti ničesar.

Tudi mi imamo željo, vendar za uresničitev potrebujemo tudi tebe, tvojega soseda, vse ljudi!

Oblikovati si želimo družbeno jedro, ki bo odgovarjalo na najbolj pereča vprašanja trenutnega družbenega dogajanja.

Vedno več ljudi je namreč sistemsko izključenih iz toka družbenega življenja – pahnjeni so v brezizhoden položaj čakanja žarkov na sončni upravi. S tem pristanejo v revščini. Privoščijo si lahko le najcenejšo hrano, ki pa dolgotrajno vodi k višjim življenjskim stroškom povezanim s slabšanjem zdravja in boleznimi. Množično proizvedena hrana je strup za telo, je sredstvo proizvodnje dobička in ne oskrbe ljudi z najosnovnejšo potrebo.

Z našo iniciativo želimo vrniti ljudem pravico kontrole nad hrano, ki jo uživajo.

Z oživitvijo degradiranih zemljišč in objektov želimo vključiti ljudi k aktivnemu sodelovanju pri vzpostavljanju lokalne skupnosti, ki bo usmerjena k zadovoljevanju potreb njenih občank in občanov. Večja lokalna samooskrba in biotska pestrost omogočata namreč ločitev pravice po hrani, ki pripada vsakomur, od odvisnosti zadovoljevanja te od trgovskih lobijev.

Naši cilji so:

  • povečanje socialne vključenosti
  • zmanjševanje socialnih razlik,
  • spodbujanje samooskrbe,
  • oživitev degradiranih zemljišč in objektov,
  • širjenje ekološke ozaveščenosti,
  • izobraževanje in usposabljanje lokalnega prebivalstva o trajnostnem sobivanju,
  • trajnostno upravljanje skupnostnih vrtov.

Svoje cilje nameravamo uresničevati z:

  • organizacijo različnih akcij usmerjenih k trajnostnemu razvoju lokalne skupnosti;
  • vzpostavitvijo in upravljanjem skupnostnih vrtov;
  • organizacijo izobraževanj in delavnic usmerjenih k ozaveščanju in širjenju informacij o sonaravnem bivanju;
  • organizacijo družabnih prireditev z namenom promocije zdravega načina življenja.

 Pridruži se in bodi regratova lučka tudi ti!